Kolebnica logo
Šola za kvantne preskoke je program dveletnega izobraževanja, namenjenega osebni rasti, dvigu zavesti in učenju terapevtskih pristopov naravnega zdravljenja.

Kaj je to duhovnost?

Samo dve vrsti duhovnih tehnik / metod za osebno rast imamo: ene poglabljajo ujetost v Iluziji - te so na videz zelo mamljive, dajejo smisel življenju in logične obrazložitve delovanja sveta, ponujajo koncepte, s svojimi pravili dajejo občutek varnosti, analitičnem umu pa zadovoljstvo in navidezen mir ob spoznanju, da ima vsaka stvar svoj vzrok, ki ga lahko razrešimo. Jačajo občutek in zavedanje jaza, poudarjajo razvijanje sposobnosti in pomembnosti. Poglobijo ujetost v krog karme, vzroka in posledice, pogojenosti. Omejujejo neskončne možnosti, ki jih ima vsako človeško bitje.

Druge vodijo v Svobodo, v povezavo z Zavestjo, v raztapljenje jaza in iluzije ločenosti. Ne ponujajo ničesar, ne dajejo smisla niti lažne varnosti. Sveta ne obrazlagajo na pravilen način, ker je svet izraz Zavesti, ta pa se lahko izrazi na nešteto načinov. Pokopljejo analitični um, razbijejo občutek pomembnosti jaza in vodijo v osvobajanje in izstop iz kroga karme, v življenje, v katerem ni vzroka in posledice, ampak spontanost, ustvarjalnost, svoboda in ljubezen. Ne dajejo smisla življenju, ampak vodijo v razumevanje, da je Življenje samo po sebi smisel in samo sebi namen. Odpirajo zavedanje, da je človeško bitje čista Zavest, ki ima neskončne možnosti.

Na prvi pogled gre za strogo razdelitev, ali levo ali desno, naprej ali nazaj, brezkompromisno, kar na nek način tudi je (ne moreš v pekel in v nebesa istočasno). Po drugi strani pa je takšna obrazložitev lahko zelo osvobajajoča. Pomeni to, da so vse duhovne tehnike in metode za osebno rast lahko dobre in nas peljejo v smeri razvoja in razsvetljenja. Lahko pa imajo zelo dobro osnovo in namen, pa nas peljejo v še globjo temo.

Kdo to določa? Mi sami to določamo. Ista duhovna pot lahko nekoga pelje v nebesa, nekoga pa v pekel. Gre za to, ali smo osredotočeni samo na izboljšanje kvalitete življenja, izboljšanje zdravstvenega stanja, manifestacijo na področju denarja, iskanje srečnih partnerskh odnosov ... Podobno je, če nas zanima samo razvijanje sposobnosti, raznih vrst jasnovidnosti, sposobnosti energijskega zdravljenja, uvidov, manipulacij z energijo...

Nič od tega ni samo po sebi napačno, veliko ljudi vstopi v svet energij in duhovnosti zaradi bolečin, zdravstvenih težav, ker ne znajo narediti sprememb v življenju, ker želijo svoje življenje bolj nadzorovati, ker resnično želijo pomagati drugim ... Prvi korak na duhovni poti je zelo pogosto izstop iz vloge žrtve, povečanje količine energije, samozavesti, moči, učenje upravljanja z realnostjo... brez tega ne gre in če to naredimo, se pramaknemo iz množice in pridemo malo k sebi, življenje postane lažje in lepše, pridobimo nekaj svobode, pridemo v stanje, iz katerega vidimo bolj realno ...

Težava nastane, če se v tem zataknemo, kar pomeni, da se nam zdi, da je to to. Da smo zato, ker znamo spremeniti nekaj v svojem življenju, ker razvijemo čutenje energij, ker se nam odpre videnje preteklosti, karme, ker se odpre intuicija, ker znamo izpeljati energijske postopke, zaradi katerih se zgodijo vidne in hitre spremembe v materialnem svetu ... bolj duhovni. Nič od tega ni znak duhovnosti, to so pač sposobnosti, kot katerekoli druge, primerljive s tem, da zna nekdo tekoče 3 jezike, nekdo drug pa zna skuhati vrhunsko juho ali zaslužiti denar na borzi. Vsak brez izjeme se jih lahko nauči v relativno kratkem času nekaj let, ali celo hitreje, nekaj mesecev.

Bolj kot je metoda, tehnika učinkovita in močna, večje kot so sposobnosti, ki jih razvijemo, večja je nevarnost, da se z egom zapletemo in krenemo v smer ujetosti in omejenosti (pekel). To lahko vidimo na vsakem koraku, vendar na žalost bolj pri drugih, pri sebi je to težko, zato se moramo nenehno opazovati in spraševati, v katero smer gremo in zakaj delamo, kar delamo.

Oklepanje moči, pomembnosti, iluzije varnosti, iluzije nadzora sebe in svojega življenja, poudarjanje sposobnosti, iskanje lastne vrednosti skozi občutek, da si boljši od drugih, da si nad drugimi zaradi svojih sposobnosti dela z energijami, znanja in načitanosti na tem področju, da so tehnike, ki jih obvladaš boljše od drugih, da je razlaga sveta, filozofija, ki ji slediš, boljša od drugih ali celo edina pravilna. Iluzije uma in načini ujetosti so neskončno raznoliki, nezavedni, skriti, zahrbtni, manipulativni ... Ukvarjaš se s ‘’pomembnimi’’ področji, rešuješ svet, potuješ nazaj in naprej ... Težava je, ker se ne premakneš nikamor in ostajaš ujet v svoji lastni kreaciji uma, v iluziji.

Mogoče so komu lahko v pomoč vprašanja tega tipa:

  • Ali misliš, da filozofija, učenje, ki mu slediš, ponuja prave in resnične odgovore na to, kako deluje svet?
  • Ali daje tvojem življenju smisel?
  • Zakaj delaš, kar delaš na duhovnem področju? Dobiš občutek varnosti? Se počutiš boj pomembnega? Če se iskreno vprašaš - ali kompenziraš nizke občutke lastne vrednosti?
  • Ali se ti zdi, da je tvoja duhovna pot boljša od drugih? (ali celo edina pravilna)
  • Ali že nekaj let nisi spremenil načina razmišljanja, tega, v kar verjameš?
  • Želiš s tem, kar delaš in čemur slediš, sebi kaj dokazati?
  • Ali komu drugemu?
  • Se zaradi svoje duhovne poti ali tehnike, ki jo delaš, počutiš bolj sprejetega, da nekam pripadaš?
  • Kaj je končni cilj? Kam te pelje?
  • Ali misliš, da so vse duhovne metode enakovredne? V resnici enakovredne? Ali ti in tvoji veste in razumete več?
  • Kakšen dokaz imaš, da to, v kar verjameš in čemur slediš, ni iluzija, ki si jo ustvarjaš, ker tebi osebno tako ustreza?
  • Ali te vodi iskanje resnice (ne glede na to, kakšna je), ali te na tvoji poti usmerjajo polja, nihala, ki delujejo na tvoj um in usmerjajo tvoje odločitve? V kakšni meri si sploh svoboden?

Po drugi strani pa lahko te iste tehnike in filozofije vodijo v razsvetljenje, v izstop iz kroga rojstev in smrti, na raven zavesti, na kateri razumeš in izkušaš, kje si omejen in zakaj delaš, kar delaš, da je koncept vzroka in posledice nekaj, kar je kreacija uma, podobno kot čas, ki je linearen in poteka samo v eno smer, da ‘’jaz’’ ni središče Stvarstva ... Lahko te vodijo po poti, ki pelje do resnice, take, kot je. Ne take, ki je projekcija tvojega uma, potreb, prepričanj, strahov, travmatičnih spominov, želja ... Tu pa ni ničesar, za kar bi se lahko človek oprijel. Ni konceptov, ni varnosti, ni logike, ker se Zavest lahko izraža na neskončno število načinov.

Če se ne prilepiš in ujameš v pomembnosti jaza, če se zavedaš, da je to, s čim se trenutno ukvarjaš in v kar verjameš, samo trenutna resnica in trenutna pot, je vse ok. To je raven zavedanja, na kateri si, vodi te nekam naprej, razvijaš se. Če čez nekaj časa ne razmišljaš drugače, mogoče celo toliko drugače, da moraš priznati, da si bil prej v popolni zmoti, si se zataknil. Mogoče celo toliko drugače, da odvržeš vse, v kar si vložil zelo veliko - veliko časa in energije, denarja za izobraževanja, veliko let izgrajevanja nekega sistema (lahko gre za celo življenje), pomembnost in varnost, ki ti jo nek sistem prinaša s svojimi pravili in iluzijami resnice ... To ni vedno tako preprosto. Je pa vredno, ker edino tako lahko napreduješ na poti iskanja resnice.

Šola kolebnica logo
Šola za kvantne preskoke

Povpraševanje

Povprašajte nas za neobvezujočo ponudbo, ki vam je bomo pripravili v najkrajšem možnem času.